Društvo slovenskih skladateljev Society of Slovene Composers

Trg francoske revolucije 6/l
SI-1000 Ljubljana
Slovenija / Slovenia
Tel./Phone: +386(0)12415660
Faks/Fax: +386(0)12415666

info@dss.si

več »


E-novice:
Nepodpisan
Napaka.

Prešernova nagrada

Nagrada Prešernovega sklada je poleg Prešernove nagrade najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji.

Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Nagrade se podelijo na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.

Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila zanjo in jo spodbuja. Zakon določa podelitev največ šest nagrad Prešernovega sklada. Statut določa, da nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika.

Že leta 1956 je natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove nagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada, hkrati pa je sklad izgubil pravno subjektiviteto. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešernovega sklada.

Dobitniki Prešernove nagrade:

1947  Blaž Arnič za skladbo Gozdovi pojejo
           Lucijan Marija Škerjanc za Koncert za violino in orkester.
1948  Marjan Kozina za opero Ekvinokcij
           Lucijan Marija Škerjanc za 4. Simfonijo.
1949  Marijan Lipovšek za Simfonijo I. stavek
           Uroš Krek za Koncert za violino in orkester.
1950 Lucijan Marija Škerjanc za Kantato za soliste, zbor in orkester Sonetni venec dr. Franceta Prešerna.
1951 Mirko Polič za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe
           Demetrij Žebre za umetniško vodstvo mariborske opere in mariborske filharmonije v letu 1950.
1953 Uroš Krek za kompozicijo Simfonietta.
1954 Anton Lajovic za življenjsko delo.
1961 dr. Dragotin Cvetko za Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem.
1962 Julij Betteto za življenjsko delo v slovenski glasbi.
1963 Matija Bravničar za Koncert za violino in orkester.
1968 Janko Ravnik za skladateljsko, pianistično in pedagoško delo.
1969 Karol Pahor za življensko delo na področju glasbene ustvarjalnosti..
1971 Lucijan Marija Škerjanc za življensko delo na področju glasbene kompozicije.
1973 Danilo Švara za življensko skladateljevo delo.
1975 Pavel Šivic za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe.
1976 Rado Simoniti za življensko delo na področju glasbe.
1979  Bojan Adamič za ustvarjalni opus v filmski glasbi.
1983  Primož Ramovš za življensko delo.
1985 Vilko Ukmar za življensko delo.
1991  Jakob Jež za življensko delo.
1992  Uroš Krek za življensko delo.
1994  Lojze Lebič za dosedanje skladateljsko delo.
1999  Alojz Srebotnjak za življensko delo.
2001  Vinko Globokar za življensko delo
2006  Janez Matičič za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti.
2014 Pavle Merkù za življenjsko delo.
2016 Ivo Petrić za življenjsko delo.

Dobitniki nagrade Prešernovega sklada:

1962  Primož Ramovš za pomembne glasbene orkestralne stvaritve.
1965  Alojz Srebotnjak za skladbo Microsongs
           Pavel Šivic za skladbo Alternacije.
1966  Borut Loparnik za oblikovanje glasbenega dela tretjega programa Radia Ljubljana
1967  Lojze Lebič za kreativno dirigentsko delo v vodstvu komornega zbora RTV
           Vilko Ukmar za baletno kompozicijo Godec..
1968  Danilo Švara za suito iz baleta Nina.
1970  Jakob Jež za kantato Do fraig amors.
1971  Lojze Lebič za kompozicijo Korant za simfonični orkester in Kons a za komorno zasedbo Ivo Petrič za kompozicijo Intarzije za komorno zasedbo in Godalni kvartet 69 ter za kreativno umetniško vodstvo ansambla Slavko Osterc.
1972  Pavle Merku za Koncert za violino in orkester.
1973  Dane Škerl za IV. simfonijo.
1977  Milan Stibilj za nove izrazne dosežke v skladbi Xystus.
1979  Pavel Mihelčič za glasbene kompozicije iz leta 1978.
1981  Janez Matičič za Koncert za violino in orkester.
1987  Lojze Lebič za Fauvel 89 - vokalno instrumentalno scensko delo za soliste, mešani zbor, klavir, tolkala, priročna glasbila in trak
1988  Uroš Rojko za opus zadnjih dveh let.
1989  Maks Strmčnik za skladbo Koncert za orgle, pojočo žago in simfonični orkester.
1992  Janez Gregorc za skladbo Žica.
1997  Alojz Ajdič za skladbo Tretja simfonija za tolkala in simfonični orkester.
2000  Jani Golob za Koncert za violino in orkester.
2003  Larisa Vrhunc za skladbo Hologram.
2004  Igor Štuhec za skladbo Simfonieta..
2005  Milko Lazar za Triple Concerto za klavir, simfonični orkester in Big band s solisti ter Koncert za flavto in orkester.
2007  Urška Pompe za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
2008  Bor Turel za skladateljski opus zadnjih dveh let.
2009  Nenad Firšt za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
2010  Aldo Kumar za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
2015  Vito Žuraj za kakovosten in odmeven opus v zadnjih dveh letih.
2015 Ambrož Čopi za stvaritve in postvaritve zadnjih dveh let.
2016 Nina Šenk za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
 

slo    eng
Prijava - obvestila za člane
Edicije DSS

Nakup in izposoja notnih zapisov in zgoščenk slovenskih skladateljev

VSTOPI »

Naročila tujih materialov