ODZIVI IN MNENJA
Objavljeno: 4. marec, 2019
Društvo slovenskih skladateljev ni imetnik avtorskih ali drugih pravic na prispevkih, objavljenih v rubriki "Odzivi in mnenja", zato je potrebno za kakršnokoli uporabo teh prispevkov ravnati v skladu s predpisi o avtorskih in sorodnih pravicah in pridobit ustrezno dovoljenje avtorja oziroma imetnika avtorskih pravic.
Deseto pismo 3. marec 2019
Drugi krog
Na obrobju
To pot je pred vami malo drugačno pismo. Pišem o porastu vpliva kapitala, ki sega na vse konce naših življenjskih vsakdanjosti, ki spodbuja porabo materialnih dobrin, hkrati pa potiska na obrobje vse tisto, kar plemeniti odnose med ljudmi.
Vsako jutro mi pogled skozi okno govori o lepotah, ki jih čez dan ne vidim. Jutra so polna čistih pogledov, razkošnih izzivov, ki jih ponuja narava, ki nima slabih misli, nemogočih zahtev. Narava nam daje dobrine, ki nam omogočajo življenje, bistrijo duha in vedno znova prebujajo naravno sprejemanje vidnih in slišnih prispodob naših notranjih dovzetnosti za lepoto zvočnega okolja. Ne samo zvočnega, tudi vidnega in vsakršnega, ki nam plemeniti čas od jutra do pozne noči. Umetnost je bila od nekdaj podoba jutranjega osvajanja narave. Umetnost, ki ni samo glasbena, seže zelo daleč, globoko v našo notranjost. Tam se je udomačila, tam, v naši notranjosti, je počasi – skozi stoletja, tisočletja in še dlje zasegla pomembno mesto. Tam ostaja – če jo negujemo, če skrbimo zanjo, od tam odide, če podležemo vplivom kapitala in vsega, kar negujejo osvajalci potrošniškega duha. Umetnost je pomembna slika nacionalne zavednosti, umetnost je izraz svobode duha, garant nacionalne obstojnosti.
Zanemarjena kultura, ki jo precej nemočno hrani umetnost, že dolgo ni več prioriteta. Umetnost je nekaj, kar ni dobro uničiti, saj se hrani sama, saj se bo sama tudi uničila. Tako ravna okolje, ki ga v moji domovini sestavlja okroglo dva milijona ljudi. Peščica se temu samouničenju upira, ta peščica pa se mora okrepiti in pridobiti čim več ljudi. Pa ne zato, da bi bila kultura in ob njej umetnost dobro hranjena, marveč zato, da bi bila ohranjena in medijsko stimulirana, vsaj tako zanosno, kot je medijsko stimuliran vrhunski šport.
Vsako jutro mi pogled skozi okno govori o lepotah, ki jih čez dan ne vidim. Jutra so polna čistih pogledov, razkošnih izzivov, ki jih ponuja narava, ki nima slabih misli, nemogočih zahtev. Narava nam daje dobrine, ki nam omogočajo življenje, bistrijo duha in vedno znova prebujajo naravno sprejemanje vidnih in slišnih prispodob naših notranjih dovzetnosti za lepoto zvočnega okolja. Ne samo zvočnega, tudi vidnega in vsakršnega, ki nam plemeniti čas od jutra do pozne noči. Umetnost je bila od nekdaj podoba jutranjega osvajanja narave. Umetnost, ki ni samo glasbena, seže zelo daleč, globoko v našo notranjost. Tam se je udomačila, tam, v naši notranjosti, je počasi – skozi stoletja, tisočletja in še dlje zasegla pomembno mesto. Tam ostaja – če jo negujemo, če skrbimo zanjo, od tam odide, če podležemo vplivom kapitala in vsega, kar negujejo osvajalci potrošniškega duha. Umetnost je pomembna slika nacionalne zavednosti, umetnost je izraz svobode duha, garant nacionalne obstojnosti.
Zanemarjena kultura, ki jo precej nemočno hrani umetnost, že dolgo ni več prioriteta. Umetnost je nekaj, kar ni dobro uničiti, saj se hrani sama, saj se bo sama tudi uničila. Tako ravna okolje, ki ga v moji domovini sestavlja okroglo dva milijona ljudi. Peščica se temu samouničenju upira, ta peščica pa se mora okrepiti in pridobiti čim več ljudi. Pa ne zato, da bi bila kultura in ob njej umetnost dobro hranjena, marveč zato, da bi bila ohranjena in medijsko stimulirana, vsaj tako zanosno, kot je medijsko stimuliran vrhunski šport.
Iz te nuje se je pred meseci, jeseni leta 2018 izoblikovala
Resolucija
o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora
za glasbeno ustvarjanje
Resolucija je bila javno predstavljena 18. februarja 2019 v Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev. Besedilo objavljam v nadaljevanju tega pisma. Resolucija ima obliko peticije, ki je od dneva objave pripravljena za podpisovanje in ponujena vsem, ki jim je mar za kulturo, za umetnost, (v danem primeru) posebej glasbeno, da jo podpišejo. To lahko storijo v uradnih urah DSS vsak delovni dan. Naslov:
Društvo slovenskih skladateljev, Trg francoske revolucije 6, I. nadstropje, Ljubljana.
Glasbena ustvarjalnost je potisnjena na obrobje. Ne zapravimo časa, ki nam omogoča zavedanje o svobodnem prostoru glasbene ustvarjalnosti. Resolucija je javna in dostopna vsakomur.
Pavel Mihelčič
